Megla sistemov

Avtoceste, antene, zabojniki, skladisča, cevi, podmorski kabli, senzorji: beseda infrastruktura se običajno nanasa na snov, ki omogoča gibanje druge snovi, temeljne organizirane strukture in posrednike, ki podpirajo človeske izmenjave, ter vrednost, ki jo ljudje povezujejo z njimi. Toda preprosto opazovanje nakazuje, da se nekaj, kar ima čedalje večjo vrednost, dogaja ne le nad t. i. infra strukturami, pač pa tudi v in zunaj njih ter med njimi, ko jih ljudje snujejo in naseljujejo na vedno bolj zapletene načine, pri čemer vanje vlagajo svoja čustva in jih uporabljajo za merjenje, avtomatizacijo in grajenje svetovnih vizij in pričakovanj o prihodnosti. Ta esej je uvod v umetniske metodologije, ki kartirajo, si ogledujejo, uprizarjajo, secirajo, pripovedujejo, vizualizirajo, na silo odprejo, ponovno zasijejo in utelesajo sestavljeno v omrezje povezano strukturo, ki jo včasih imenujemo nasa druzba, včasih internet, včasih pa planet Zemlja. Iskanje alternativnih načinov njenega naseljevanja, uprizarjanja in vodenja nam omogoča, da odkrijemo več o teh infrastrukturah in nas samih znotraj njih.